»Ko mi je rekel, da sem v enem komadu omenil fran.si in da bi me rad povabil, da pridem nastopat, je bilo to zame tako … V življenju si nisem predstavljal, da bom kdaj s tem komadom nastopal na takem dogodku, da ga bo slišalo toliko ljudi. Ko sem pisal ta komad, to res ni bil moj namen, ampak sem res zelo ponosen in vesel.«
»Na njem sem posvetil en komad svoji mamici, en komad očetu, en komad svoji soprogi, nekaj komadov prijateljem, nekaj pa tudi zagovednim politikom, škodljivcem, kot jim jaz rečem.«
»V pogajanju s sindikati ne mislim nastopati apatično, nezainteresirano, ampak tako, kot menim, da delodajalec mora.«
»Je res, da sem gospoda Hribarja jaz šel osebno iskat domov. [...] Pozvonil, potrkal po vratih, tudi malo močneje za to, da je odprl, in smo ga vrnili nazaj v enoto.«
»Prejšnji časi niso šteli. Zdaj je drugače. Vesela sem, da sem tukaj in da lahko nastopam v tem mestu v teh okoliščinah, ko so lahko tukaj moji ljudje, da me vidijo.«
»Moram reči, da mi je to, kar sem tam delal, res izredno koristilo. Moram reči, da sem imel srečo, da sem tak tretma lahko dal skozi.«
»Nekaj komadov v predstavi je ustvarjenih konkretno iz komadov iz prejšnjih predstav.«
»V veliko čast mi je, da sem lahko sodeloval s tako osebnostjo, kot je Boris Pahor, in res sem mu zelo hvaležen.«
»Res mi jih je žal, saj so v marsičem rojeni v zlati kletki, ki jih je izolirala od resničnosti, tako da sem empatičen glede tega.«
»Delovala je tako, kot da gre na bolje. Jaz sem bila čisto pomirjena. A se je najbrž takrat že odločila.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju